Podaljšanje prehodnega obdobja za hrvaške državljane

Vlada RS je na svoji 37. redni seji, ki je potekala 21. maja 2015, določila besedilo predloga Zakona o podaljšanju prehodnega obdobja na področju prostega gibanja državljanov Republike Hrvaške in njihovih družinskih članov in ga posreduje v obravnavo Državnemu zboru RS.

Temeljni razlog za pripravo predloga zakona je zaščita slovenskega trga dela pred prostim zaposlovanjem in delom državljanov Republike Hrvaške po vstopu Republike Hrvaške v EU. Ne glede na to, da je stanje na slovenskem trgu dela nekoliko boljše kot je bilo leta 2013, in da napovedi za prihodnje obdobje nakazujejo pozitiven trend gospodarske rasti in zaposlenosti, je še vedno potrebna previdnost. Predvsem, ker se Slovenija, na kar opozarjata tako OECD in Evropska komisija, sooča s strukturno brezposelnostjo, velikim deležem nizko izobraženih brezposelnih in nizko stopnjo zaposlenosti nizko izobraženih. Poleg tega pa se starostna skupina brezposelnih med 30 in 39 letom v Sloveniji povečuje in je dosegla že skoraj 24% konec leta 2014 in marca 2015. To pa je tudi struktura hrvaških državljanov, ki so se zaposlovali v Sloveniji po letu 2013. Potrebna je aktivacija slovenskih brezposelnih oseb, zato menimo, da je potrebno ohraniti institut kontrole trga dela za dostop hrvaških državljanov in njihovih družinskih članov na slovenski trg dela.

Na splošno lahko ugotovimo, da je zaposlovanje tujcev v Republiki Sloveniji v zadnjih dveh letih izrazito upadlo, kar je tudi posledica krize, s katero se je soočala Slovenija. Zaposlovanje hrvaških državljanov v Sloveniji se je v zadnjih dveh letih le malenkost zmanjšalo (1.5%), kar je mogoče pripisati tudi uvedbi prehodnega obdobja v letu 2013. Posledica tega pa je po drugi strani povečanje števila napotenih delavcev iz Hrvaške (iz 2.236 v letu 2013 na 4.186 v letu 2014). Na področju prostega pretoka storitev namreč ni omejitev.
Glede na navedeno ocenjujemo, da je mogoče ob uvedbi prostega gibanja državljanov Republike Hrvaške in njihovih družinskih članov predvideti povečanje zaposlovanja hrvaških državljanov, saj gre za državo s primerjalno nižjim življenjskim standardom in za državo, na katero meji Slovenija. Prav tako pa je Hrvaška država, ki se zaradi krize sooča z vse večjim izseljevanjem.

Glede na navedeno ter upoštevajoč geografsko in kulturno bližino, jezikovno sorodnost ter razvito mrežo neformalnih in sorodstvenih povezav, bi imela izenačitev državljanov Republike Hrvaške z domačimi delavci pomemben negativen vpliv na stanje na domačem trgu dela in stopnjo brezposelnosti.

Skladno z navedenim MDDSZ ocenjuje, da je podaljšanje prehodnega obdobja po 1. 7. 2015 za nadaljnja 3 leta priporočljiv in upravičen ukrep.
Najpomembnejše rešitve predloga zakona:

Predlog zakona regulira samo nove zaposlitve državljanov Republike Hrvaške, ki na slovenski trg dela vstopajo prvič oziroma v času začetka uporabe predloga zakona ne živijo v RS. Državljani Republike Hrvaške in njihovi družinski člani se bodo lahko zaposlovali za katerikoli namen samo na podlagi veljavnega dovoljenja za zaposlitev.

Po dveh letih neprekinjenega zakonitega prebivanja v Republiki Sloveniji bodo imeli državljani Republike Hrvaške pravico do prostega dostopa na slovenski trg dela. Delo bodo lahko državljani Republike Hrvaške opravljali pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije.

Postopek izdaje dovoljenja za zaposlitev je zelo poenostavljen, saj se predlaga, da je za dostop do trga dela ključno to, da v evidenci brezposelnih oseb ni ustreznih brezposelnih oseb. Na področju pravne varnosti se v primeru zaposlitve določa obveznost vključitve v obvezna socialna zavarovanja, določeni so roki za vključitev v socialno zavarovanje in sankcije v primeru nespoštovanja teh rokov.

Vir: MDDSZ